ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE

BIOGRAFIJA

Kailasa Chandra das je Vaišnavski učenjak, Vedski astrolog, in avtor številnih pisnih stališč in člankov v zvezi z zavestjo Krišne. Rojen 9. januarja, 1951, je kot dete bil oddan v rejništvo in tako s svojimi rejniškimi starši odrasel v Glenviewu, Illinois, kot tudi v Sturgeon Bayu, Wisconsin. Med študijem novinarstva na Univerzi Wisconsin v Madisonu je bil športni urednik The Daily Cardinala. To je bil čas, ko je postal pritegnjen z zavestjo Krišne. Hare Krišna gibanju se je pridružil februarja, leta 1972, in prejel harer nama iniciacijo od svojega guruja, Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade (Srila Prabhupada), septembra 1972, v Zahodni Virginiji. Brahmansko iniciacijo je prejel julija 1974, medtem ko je služil v Evanstonskem templju, v Illinoisu. V sedemdesetih je Kailasa uspešno vodil pridigarski program na višjih šolah po vsem Ameriškem Srednjem Zahodu in prav tako je bil dobro poznan po lekcijah v templju.

Po velikih upravnih spremembah v ISKCON-u (International Society for Krishna Consciousness), takoj po odhodu njegovega ustanovitelja, Šrila Prabhupade, je Kailasa postal razočaran nad konfederacijo, katero sedaj imenuje "ISKCON." Leta 1977 je praktično bil prvi med Prabhupadovimi iniciranimi učenci, ki so zavrnili oboje, avtoriteto enajstih tako imenovanih mahabhagavat "conskih ačarij" in avtoriteto Upravnega Telesa (GBC), ki je omogočilo njihove deviacije. Ko je bil v Indiji, je bil od nadzornika Gurukule v Vrindavanu, zgodaj leta 1979, povabljen, da se srečata v dhami. Yasodanandan Swami ga je potem avtoriziral, da sestavi pisno stališče v imenu naraščajoče nezadovoljne skupine, ki jo je vodil Pradyumna prabhu, z namenom konfrontiranja prej omenjenih "ačarij." Dokument je izpostavljal kontradikcije (oziroma odklone) glede šastre in logike znotraj nove "ačarja" odredbe.

Pojavila se je zahteva po debati in dokument je bil formalno predstavljen pozimi leta 1978-9. Stvar se je hitro degenerirala v prepir, Hridayananda Swami je bil izbran za predstavnika conarjev, ki so vsi bili navzoči. Predstavnik "G.B.C." se je hitro vznemiril in insistiral, češ da je bil žaljiv že sam namig, da ni razumel, kaj je Šrila Prabhupada avtoriziral, kaj odreja duhovnega učitelja, in kakšen mora biti njegov odnos do bratov po Bogu.

Kot rezultat tega neiskrenega pristopa je Pradyumna prabhu z obžalovanjem zavrnil prošnje drugih in odstopil po prvem soočenju; zavrnil je prisostvovanje na naslednjem sestanku, ki je figurativno bil vrsta masakra. Na koncu sodnega dne so vsi, razen štirih bhakt (glavnega avtorja dokumenta z njegovo majhno skupino) izmed originalnih šestintrideset podpisnikov dokumenta, odstopili od zahtev in se opravičili triumfalnim conskim ačrjam, tako imenovanim enajstim srčnim utripom njihovega veličastnega novega gibanja. Pradyumna prabhu ni podpisal pisnega stališča; kljub temu je bil kaznovan.

To neslavno soočenje je vodilo do sledečega vnosa, na osnovi Jayatirthove vztrajne zahteve, v 1979 GBC resolucije nekaj tednov kasneje: "Odločeno: Da bo GBC tajnik poslal pismo vsem ISKCON centrom in jih posvaril glede strupenih aktivnosti Kailasa Candra Dase."

Kailasovi pogledi, kakorkoli, so bili potrjeni manj kot sedem let kasneje, ko se je zrušila "conski ačarya" shema. Zanimivo je dodati, več kot trideset let kasneje, da je bilo privzetih veliko predlogov iz zgoraj omenjenega dokumenta, v takšni ali drugačni obliki, s strani G.B.C (Governing Body Commission). Zgodovina je pokazala, da je "GBC" vedno znova bil nesposben priznati brezsramno predrznost in osebno ambicijo, ki je vodila v kreacijo groznega moštva Boga-realiziranih "conskih ačarij." Kljub prisvajanju Hare Krišna gibanja--in posledičnega direktnega ali indirektnega izgona tako veliko njihovih bratov in sester po Bogu—je ugled teh "čaščenja vrednih ačarij" ostal neoskrunjen. Nekaj izmed teh jih še vedno vzdržuje vpliv v GBC-ju, pod novo odredbo iz sredine osemdesetih, poosebljeno s strani Ravindra Svarupa das Adhikarija.

Bhakte iz leta 1979 so si upali vstopiti v usta upravnega telesa Aghasure. To upravno telo je jasno smatralo Kailasa Candra dasa kot pogrešljivega; na en način je bil prvi "monkey on a stick." Celo sedaj, kljub zgodovinski potrditvi pisnega stališča, ki ga je napisal (po navodilih takratne ISKCON avtoritete), se najdejo bhakte, ki njegovo ime povezujejo z nečim zahrbtnim--domnevno proti Hare Krišna gibanju. Takšna je narava tega, kar conski ačarje in njihovi podporniki spontano propagirajo:
"Razumevanje, ki smatra nereligijo za religijo in religijo za nereligijo, pod urokom iluzije in teme, in vedno teži v napačno smer, O Partha, je v odliki neznanja." Bhagavad-gita, 18.32

Na veliko zmerjan s strani teh strankarskih mož skozi zgodnja osemdeseta, se je Kailasa povezal s slavno inicirano učenko Šrila Prabhupade, Jadurani devi dasi, ki je bila ena izmed prvih ženskih učenk. Skupaj z njo je sestavil veliko število pisnih stališč, kjer je bila postavljena pod vprašaj legitimnost politike Upravnega Telesa in conskih ačarij. Ti dokumenti so krožili med številnimi učenci Šrila Prabhupade, ki so živeli zunaj templjev in vpliva "ISKCON-a." Kailasa Chandra prabhu je bil prvi, ki je v enem izmed svojih dokumentov izpostavil mnoge žaljive opise Šrila Prabhupade s strani Upravnega Telesa, predstavljene v biografiji Šrila Prabhupade, poznane kot Lilamrita, katero je spisal eden izmed enajstih tako imenovanih mahabhagavatov, z žigom potrjen iniciacijski guru, leta 1978.

Po tem obdobju je Kailasa ponovno veliko potoval po vsej Indiji in diskutiral o filozofiji zavesti Krišne in zlomu Šrila Prabhupadovega gibanja z različnimi vplivnimi voditelji kot je Narayana Maharaja. Leta 1986 je Kailasa bil povabljen k sodelovanju v zametku odporniškega gibanja, ki ga je snoval nanovo spreobrnjen voditelj, Atreya Rsi prabhu, "ISKCON-ov"pooblaščenec za San Francisco Bay Area. Za tem, je Kailasa postal de-facto upravitelj Mount Kailsa Farme v severni Kaliforniji, in tam je skupaj s še enim bhaktom so-ustanovil Vaishnava Foundation.

Leta 1989 je Kailasa bil vključen v intenzivne pogovore s tremi izmed petih ustanoviteljev "rittvik" frakcije na Zahodu, izpostavljajoč številne napake v njihovem novem procesu iniciacije. Od devetdesetih naprej je Kailasa usmerjal INTERNETNO pridigarsko iniciativo Vaishnava Foundation in spisal in uredil veliko člankov na njihovi spletni strani.

Ekstremno težke preizkušnje v službi duhovnemu učitelju vodijo k večji realizaciji in prepričanju. Kailasa Chandra prabhu uči znanost zavesti Krišne takšno, kot je. Predstavlja jo svobodno od vpliva in v kljubovanju sledečim neavtoriziranim umskim ustrojem: sprideno Judovstvo, hinavsko "Krščanstvo," nihilističen Islamo-fašizem, Hindu larifari, posvetni humanizem in z njim povezan kult "znanosti," čarovništvo, neo-sahajizem (še posebej post-moderna psevdo-Vaišnava različica), jaz-sem-Bog impersonalizem, voidizem, vsi novi in stari ateistični kulti, in hedonistična, dekadentna Zahodna kultura na splošno. Njegove besede, njegov oseben vpliv in njegova misija, ponujajo vsem iskrenim spiritualistom zaščito in zavetje pred zgoraj omenjenim zlom, katere se trudi razkriti.